Zgodovina prireje in uporabe kobiljega mleka

Prvi dokaz o uporabi kobiljega mleka so dokazali na področju današnjega Kazahstana, kjer naj bi kultura Botai pred cca. 5500 leti uporabljale kobile za molžo. Raziskava dokazuje sledi kobiljega mleka na posodah izkoanin na osnovi analize aminokislin.

Na Kitajskem so kobilje mleko uporabljali za zdravljenje že pred 3000 leti. Veljalo je za čudež medicine. Cesarji iz dinastije Ming so ga imenovali tudi "božanski nektar".

V 8. stoletju pred našim štetjem je pesnik Heziod v svoji pesmi "Dela in dnevi", opisal kobilje mleko kot vsakdanjo hrano.

Homer je v znameniti "Iliadi" zapisal, da so se molzniki kobil prehranjevali s kobiljim mlekom. Kublai-Khan, vladar Mongolije je pil kumis (fermentirano kobilje mleko) vsak večer. Samo zanj in njegove otroke so redili čredo belih kobil za prirejo kobiljega mleka.

Narodi na območju Azije, še posebno iz mongolskih step in nomadi iz Sibirije so vedno pili kobilje mleko, da so si okrepili imunski sistem in se tako obvarovali pred boleznimi. Uživali so tudi v okusu kobiljega mleka.


Eugene Delacroix (1798-1863); Ovid med Skiti, 1862; Olje na platnu - 32 x 50 cm; New York, Metropolitan Museum
Foto: Sayn-Wittgenstein Fine Art Inc; http://www.thearttribune.com/

V sodobni zgodovini so Rusi prvi uporabljali kobilje mleko v zdravstvene namene. Prvi sanatorij s terapijami s kobiljim mlekom je bil ustanovljen leta 1858 v Samari. Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor znanih romanov, kot sta "Anna Karenina" in "Vojna in mir", je zapisal: "Kobilje mleko regenerira moje telo in spodžiga mojega duha". Med drugo svetovno vojno se je nemški zdravnik dr. Rudolf Storch seznanil z učinki kobiljega mleka na zdravje ljudi. Leta 1959, ko se je vrnil iz ujetništva, je ustanovil prvo kobilarno za prirejo kobiljega mleka v Nemčiji.